Zdravstveni sistem v Sloveniji se aktivno usmerja v trajnostni prehod. Na podlagi najnovejših usmeritev zdravstvene politike in Nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2026–2035 je strateški cilj države prehod v nizkoogljični zdravstveni sistem. Slovenske zdravstvene ustanove bodo morale sistematično meriti svoje izpuste in pristopiti k ukrepom energetske in materialne učinkovitosti.

Projekt »Ocenjevanje in zmanjševanje ogljičnega odtisa v slovenskem zdravstvenem sistemu« je prvič celovito naslovil vpliv slovenskega zdravstva na okolje. Zdravstvene ustanove so zaradi svoje narave delovanja izjemno veliki porabniki energije in virov. Ogrevanje ter hlajenje velikih bolnišničnih stavb, delovanje energetsko intenzivne medicinske opreme, prevoz pacientov in ravnanje s specifičnimi medicinskimi odpadki predstavljajo zelo pomembne vire emisij toplogrednih plinov.

Da bi zadostili zavezam trajnostnega razvoja, je Ministrstvo za zdravje določilo konkretne korake. Zdravstvene ustanove morajo po novem izmeriti svoj ogljični odtis v roku treh mesecev po prejemu specializiranega kalkulatorja. Na podlagi teh meritev bodo izvajalci v sodelovanju z ministrstvom pripravili strategije in ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje.

Vzporedno s sistemskimi rešitvami se po Sloveniji že pospešeno izvajajo velike infrastrukturne prilagoditve. Med najvidnejšimi projekti sta trenutno celovita energetska sanacija in revitalizacija glavne stavbe UKC Ljubljana ter gradnja in prenova objektov v regionalnih bolnišnicah. Dolgoročni cilj teh ukrepov ni le varovanje javnega zdravja in okolja, temveč tudi optimizacija stroškov poslovanja javnih zavodov, kar bo omogočilo preusmeritev sredstev v boljšo oskrbo pacientov.